Pri podelitvi diplom za čebelarske mojstre je bil prisoten tudi Lojze Ivanec, naš rojak iz Francije, ki se je ukvarjal s proizvodnjo in prodajo izdelkov iz medu, mat. mlečka in propolisa.

V Franciji so prisotne tri pasme čebel: italijanska, nemška in naša kranjica. V zadnjem času se zelo uveljavlja naša kranjica, ker ni napadalna in ima majhno porabo hrane čez zimo, poleti pa prinese zaradi hitrega razvoja zelo veliko medu.

Ivanec je predlagal, da bi v Francijo izvozil tudi družine. Bili smo kar zainteresirani za sodelovanje.
Na čebelarskem posvetovanju v Celju smo se zopet srečali. Pri razgovoru smo ugotovili, da imamo velik problem. V Franciji imajo drugo mero satja (Dadant-Blatt). S seboj je prinesel vzorec, ki je precej večji od našega satnika. Naša edina mojstrica Marija Sivec se je hitro znašla in šla k prodajalcem čebelarske opreme v bližini po okvir AŽ satja. Vstavila ga je v satnik iz Francije in hitro smo se zmenili za sodelovanje.

Prve družine na 5 satih so šle iz Slovenije v začetku junija 2000 preko Štajerske čebelarske zadruge v Celju. V začetku je bilo veliko zanimanja, toda ko je bilo potrebno družine pripraviti, ni bilo več pravega zanimanja. Vzrok sta bila cena in paša.

Mi smo pripravili 80 družin, ki so bile pretežno na novo zgrajenih DB satnicah. V naslednjem letu so šle družine že v začetku maja. Pripravili smo 80 družin. V letu 2002 smo oddali 134 družin v dveh terminih v maju. Tako se je začela prodaja čebeljih družin. Sedaj prodamo več sto čebeljih družin letno – nekaj po Sloveniji, precej pa v Italijo, Avstrijo in Nemčijo.